Staranje prebivalstva je eden največjih izzivov, s katerimi se sooča Evropa. Glede na napovedi bo leta 2025 več kot 20 % evropskih prebivalcev starih 65 let ali več, zlasti pa bo naraslo število starostnikov nad 80 let. Delež starih 65 let ali več bo do leta 2060 predstavljal že skoraj 30 % prebivalstva EU (leta 2010 jih je bilo 16 %). Ta razvoj pomeni izziv za javne organe, oblikovalce politik, podjetja in nepridobitni sektor, zlasti v času naraščajočega pritiska na javne proračune, stalnega zmanjševanja števila zdravstvenih delavcev ter vedno večjih zahtev starejših ljudi po oskrbi in storitvah.

Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu iz politične skupine EPP/ELS poudarjamo, da mora  aktivno staranje postati temelj evropskega načina življenja, ki bo osnovano na vitalnosti, dostojanstvu in solidarnosti med generacijami. Kot evropski poslanci si bomo še posebej prizadevali za povečanje splošne ozaveščenosti o pomenu aktivnega staranja v njegovih različnih razsežnostih in zagotovitev, da se mu nameni vidno mesto na političnem dnevnem redu.

Leto 2012 je evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami. Aktivno staranje pomeni, da se staramo v dobrem zdravstvenem stanju (tako fizičnem, socialnem kot duševnem zdravju), pa tudi trajno udeležbo v socialnem, gospodarskem, kulturnem, duhovnem in civilnem življenju. Upokojenci, bolni ali invalidni stari ljudje lahko še vedno aktivno doprinesejo svojim družinam, prijateljem, skupnosti in narodu. Zato jim je potrebno omogočiti, da aktivno sodelujejo v družbi brez diskriminacije in uživajo neodvisno in kakovostno življenje. Udejstvovanje na trgu delovne sile ni edini način aktivnega staranja. Pomembno je tudi prostovoljsko delo, ki prispeva k integraciji v družbo in daje občutek samozaupanja in samozavesti ter družbenega priznanja.

V evropski strategiji za prihodnje desetletje "Evropa 2020: Evropska strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast" sta dva od petih poglavitnih ciljev EU neposredno povezana z reševanjem izzivov staranja:

• stopnja zaposlenosti prebivalstva med 20 in 64 letom starosti bi se morala povečati , tudi z večjo udeležbo starejših delavcev; V Evropi je zaposlenih le 46 % starejših delavcev (55–64 let) v primerjavi z več kot 62 % v ZDA in na Japonskem; 

• spodbujanje socialne vključenosti, zlasti z zmanjšanjem revščine (cilj je 20 milijonov manj revnih in socialno izključenih prebivalcev).

Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu iz politične skupine EPP/ELS smo prepričani, da je podpora dejavnemu in zdravemu staranju zelo pomembna za izboljšanje kakovosti življenja starejših državljanov, ki se jim s tem omogoči, da kljub staranju prispevajo k družbi in jo s svojimi dragocenimi izkušnjami bogatijo.