Vlada naj predlog Zakona o podnebnih spremembah iz okoljskih problemov spremeni v ključen razvojni izziv - Odbor za okolje in prostor pri Strokovnem svetu SDS, katerega predsednica je dr. Romana Jordan Cizelj, ob predlogu Zakona o podnebnih spremembah.

SDS pozdravlja namero vlade, da začne aktivno delovati na področju podnebnih sprememb. Menimo, da je dobro, da so politike in ukrepi glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in prilagajanja na podnebne spremembe urejeni s posebnim zakonom. Vlada je predlagala zakon, v katerem je identificirala glavne ukrepe, ter podala roke za izvedbo glavnih nalog, kar kaže na začetek dejavnosti vlade na tem področju. Vendar pa je potrebno že v fazi oblikovanja zakona opozoriti na nekatere ključne pomanjkljivosti.

Navkljub dejstvu, da je ukrepanje že zelo pozno, bi moral biti pristop sistematičen, da bi celovito zajel vse potrebne ukrepe za učinkovito zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in prilagajanje na podnebne spremembe. Dosedanji postopek in priprava predloga Zakona o podnebnih spremembah pa kažeta, da so podnebne spremembe obravnavane zgolj kot okoljski problem, morale pa bi biti ključen razvojni izziv, ki zahteva prehod v trajnostno gospodarstvo. Pričakovali bi, da bo vlada najprej pripravila strategijo in operativni državni program, ki bo definiral akcije na posameznih področjih, šele nato pa zakonodajo.

Poglavitni predlogi SDS so:

• vlada naj v predlog vključi oceno finančnih posledic, ki bodo na voljo za ukrepanje na področju blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe. Od tega bo odvisna uspešnost Slovenije na področju boja proti podnebnim spremembam. Doslej ta ocena še ni narejena;
• vlada naj v operativnem programu določi konkretne kratkoročne in srednjeročne cilje. Slovenija se je k splošnim ciljem že zavezala z zakonodajo, sprejeto na skupni evropski ravni, vendar pa mora vlada določiti konkretne podcilje v posameznih sektorjih, ki morajo biti najmanj enako zahtevni, kot so minimalni standardi, sprejeti na evropski ravni;
  
• vlada naj poskrbi za namensko kanaliziranje sredstev, pridobljenih iz novih dajatev. Vlada naj v posebnem členu določi, da bodo dajatve, ki se zbirajo oziroma se bodo zbirale po novi zakonodaji, porabljene izključno za namen zmanjševanja izpustov in za prilagajanje podnebnim spremembam;
  
• vlada naj se izjasni glede uvedbe nacionalnega ogljičnega trga. Uvedba nacionalnega ogljičnega trga za subjekte, ki niso vključeni v evropski sistem trgovanja, je namreč le opisana v Uvodu k zakonu, sam zakon pa ga ne vsebuje. Pri tem mora vlada paziti, da ne bo prišlo do prekomernih povečanj dragih in dolgotrajnih administrativnih postopkov. Vlada mora tudi zagotoviti, da ne bo prišlo do nižanja konkurenčnosti subjektov, ki bodo vključeni v slovenski ogljični trg;
  
• vlada naj natančneje določi pravila glede označevanja ogljičnega odtisa za proizvode in storitve. Pri tem mora paziti na konkurenčnost slovenskega gospodarstva in upoštevati že sprejeto zakonodajo na evropski ravni. Označevanje ogljičnega odtisa na izdelkih mora spodbujati ozaveščenost potrošnikov, da bodo kupovali izdelke, ki povzročijo manjše onesnaževanje. Poleg tega mora vlada določiti nadzor nad izdajanjem oznak ogljičnega odtisa, da ne bo prihajalo do zavajanj potrošnikov. Pri oddaji javnih naročil bi se moral upoštevati ogljični odtis za izdelke in storitve, za katere je tak odtis zahtevan;
   
• vlada naj spremeni člen glede določanja, izvrševanja ter prenosa ogljičnega proračuna. Predlog zakona navaja, da zavezance do ogljičnega proračuna določa Ministrstvo za okolje in prostor ter da pritožba ne zadrži izvršitve, kar je nesprejemljivo. Pri prenosu presežnega znižanja emisij v naslednje leto zavezanci izgubijo 50 % vrednost znižanja, kar ni stimulativno.
 

SDS meni, da je pravilno, da vlada v predlogu Zakona o podnebnih spremembah določa časovnico za pripravo Državne podnebne strategije ter splošen Operativni državni program blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Poleg pomislekov, ki smo jih s tem v zvezi navedli že zgoraj, opozarjamo še, da: 

• mora Državna podnebna strategija vsebovati tudi oceno finančnih sredstev in njihov nadzor ter porabo. Pri njenem sprejemanju morajo biti vključeni tudi rezultati javne razprave, poročilo o upoštevanju javnosti mora biti vključeno v dokumentaciji k predlogu Strategije. Predlog strategije mora vključevati tudi obvezno revizijo v obdobju 5 let, da se upoštevajo nova znanstvena dognanja ter uspešnost ukrepanja Slovenije ter ostalega sveta na področju podnebnih sprememb;
  
• mora Operativni državni program spodbuditi pripravo novih sektorskih načrtov, kot tudi revizijo obstoječih sektorskih dokumentov, na primer Nacionalnega energetskega programa;
  
• Svet za trajnostni razvoj bi med drugim moral biti pristojen tudi za priporočila ukrepov za sinergijo EU politik in mednarodnih politik, saj so podnebne spremembe medsektorski, horizontalen in globalen problem.

SDS bo podprla Zakon o podnebnih spremembah, toda najprej mora vlada upoštevati navedene pomanjkljivosti. SDS meni, da bo uspešnost v prizadevanjih za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe odvisna od sprejetja ustreznega in konkretnega zakona ter čimprejšnjega uresničevanja zavez ter posledično razvojnega preboja slovenskega gospodarstva.

 Odbor za okolje in prostor pri Strokovnem svetu SDS